Paradižnik Fleurette ali volovsko srce je sorta mesnatega paradižnika izredno močne in zdrave rasti, ki obilno obrodi. Je srednje zgodnja sorta. Plodovi so rahlo izdolženi in gladki. Barva je rdeča in tudi zelen obroč okoli peclja izgine, ko je popolnoma zrel. Dosežejo težo do 180 g. Odlikuje jih sladko in nežno meso, ki se z zrelostjo ne zmehča in ne postane kašasto. Odlični so za omake, polnjenje, za pripravo svežih solat in ostalih jedi.

Na voljo je cepljena sadika v lončku premera 12 cm.

NEGA
Sadike paradižnika posadimo na prosto v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. V zaščiten prostor (rastlinjaki ipd.) ga lahko posadimo nekoliko prej, vendar tudi tu ne gre prehitevati, saj bodo rastline dosti lepše začele z rastjo če jih bomo posadili v segreto zemljo. V kasnejšem obdobju je vedno manj tudi temperaturnih nihanj (noč - dan), kar izredno vpliva na rast in odpornost rastline. V izkopano jamo dodamo zrel kompost.

Razdalja sajenja: 50 - 80cm v vrsti in 80 - 100 cm med vrstami.

Način sajenja:
- paradižnik vzgojen iz semena posadimo globlje in malo poševno, saj tako požene dodatne stranske korenine, ki ga še bolj učvrstijo v tla in poskrbijo za dodatno prehrano.
- CEPLJEN paradižnik posadimo tako, da je CEPLJENO MESTO nekoliko NAD ZEMLJO, saj se v nasprotnem primeru cepljen del osamosvoji in s tem izgubi vpliv podlage.

Po sajenju rastline zalijemo. Poskrbimo tudi za oporo (bambusovi ali leseni količki, v rastlinjakih je možno napeljati tudi vrvico okoli katere ovijamo paradižnik). V kolikor uporabimo količke, moramo paradižnik sproti privezovati. Pustimo dva do tri poganjke, ki jim skozi celo sezono obvezno odstranjujemo zalistnike, ki izraščajo iz listnih pazduh. V glavni rastni sezoni (julij - september) se priporoča večkratno dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo več kalija ali z rastlinskimi poparki koprive in gabeza za tiste, ki ne želite dodajati mineralnih gnojil. Ker ima paradižnik velike potrebe po vodi, je zlasti v vročih poletjih priporočljivo, da tla okoli njega obdamo z zastirko (slama, pokošena trava ipd.). Zalivamo s toplejšo prestano vodo v območje korenin – nikakor ne po listih. Če paradižnik sadimo v zavarovane prostore (rastlinjak, montažni »dežnik«, ipd.) poskrbimo, da bo kroženje zraka čim večje. Tudi višina ogrodja naj bo čim višja. Upoštevajmo sadilne razdalje. V mešanih posevkih so

DOBRI SOSEDJE: korenje, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, redkev, radič, berivka, peteršilj, solata, koruza, por, kolerabica, kapusnice, česen, nizek fižol, por, kapucinka.

SLABI SOSEDJE: krompir, kumare, grah.