Paradižnik Balcony Red je sorta, ki je namenjena gojenju v loncih ter kontejnerjih, kar naredi to vrsto še posebej primerno za terase, balkone in manjše vrtove. Rastlina ima kompaktno in grmičasto rast, v višino zraste do 45 cm. Najbolj hvaležen nam bo, če ga posadimo na sončno lego, kjer je zemlja enakomereno vlažna, rodovitna ter dobro odcedna. Od pojavitve prvih plodov dalje, rastlino redno pogonjite z gnojilom, ki ima visoko vsebnost kalija. Plodovi te rastline so izredno sladki češnjevi paradižniki, ki jih lahko pobirate od julija do septembra.

Na voljo je sejana sadika, v lončku premera 10,5 cm.

NEGA
Sadike paradižnika posadimo na prosto v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. V zaščiten prostor (rastlinjaki ipd.) ga lahko posadimo nekoliko prej, vendar tudi tu ne gre prehitevati, saj bodo rastline dosti lepše začele z rastjo če jih bomo posadili v segreto zemljo. V kasnejšem obdobju je vedno manj tudi temperaturnih nihanj (noč - dan), kar izredno vpliva na rast in odpornost rastline. V izkopano jamo dodamo zrel kompost.

Razdalja sajenja: 50 - 80cm v vrsti in 80 - 100 cm med vrstami.

Način sajenja:
- paradižnik vzgojen iz semena posadimo globlje in malo poševno, saj tako požene dodatne stranske korenine, ki ga še bolj učvrstijo v tla in poskrbijo za dodatno prehrano.
- CEPLJEN paradižnik posadimo tako, da je CEPLJENO MESTO nekoliko NAD ZEMLJO, saj se v nasprotnem primeru cepljen del osamosvoji in s tem izgubi vpliv podlage.

Po sajenju rastline zalijemo. V glavni rastni sezoni (julij - september) se priporoča večkratno dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo več kalija ali z rastlinskimi poparki koprive in gabeza za tiste, ki ne želite dodajati mineralnih gnojil. Ker ima paradižnik velike potrebe po vodi, je zlasti v vročih poletjih priporočljivo, da tla okoli njega obdamo z zastirko (slama, pokošena trava ipd.). Zalivamo s toplejšo prestano vodo v območje korenin – nikakor ne po listih. Če paradižnik sadimo v zavarovane prostore (rastlinjak, montažni »dežnik«, ipd.) poskrbimo, da bo kroženje zraka čim večje. Tudi višina ogrodja naj bo čim višja. Upoštevajmo sadilne razdalje. V mešanih posevkih so

DOBRI SOSEDJE: korenje, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, redkev, radič, berivka, peteršilj, solata, koruza, por, kolerabica, kapusnice, česen, nizek fižol, por, kapucinka.

SLABI SOSEDJE: krompir, kumare, grah.

Slike rastline so simbolične in prikazujejo odraslo stanje sadike. Kupljena rastlina je mlada sadika in se medseboj lahko razlikujejo v velikosti, številu listov, stebel in cvetov. Vsaka je svoj unikat!