Zelo posebna in dekorativna Rechsteineria leucotricha, danes botanično imenovana tudi Sinningia leucotricha, je nenavadna gomoljasta rastlina iz Brazilije, ki izstopa po svojih mehkih, srebrno belih in gosto dlakavih listih. Zaradi odebeljenega gomolja, kompaktne rasti in nekoliko sukulentnega videza jo pogosto najdemo tudi med kaktusi in sukulentami. V obdobju rasti lahko razvije privlačne cevasto oblikovane cvetove v oranžnih do rdečkasto oranžnih odtenkih.
Nega:
Najbolje uspeva na zelo svetlem mestu z veliko indirektne svetlobe.
Prenese tudi nekaj nežnega jutranjega ali večernega sonca, močnemu opoldanskemu soncu pa se je najbolje izogibati.
Substrat mora biti zelo rahel, zračen in dobro odceden; primerna je mešanica za kaktuse in sukulente z dodatkom perlita, plovca ali drugega mineralnega materiala.
V času aktivne rasti zalivamo, ko se večji del substrata že osuši.
Ne prenaša dolgotrajno mokrega substrata ali zastajanja vode, saj lahko odebeljen gomolj hitro začne gniti.
V obdobju rasti ji ustreza običajna do nekoliko višja zračna vlaga, vendar mora imeti dobro kroženje zraka.
Optimalna temperatura v času aktivne rasti je približno med 18 in 28 °C.
V času rasti jo lahko približno na 3–4 tedne pognojimo z razredčenim gnojilom za cvetoče rastline ali kaktuse in sukulente.
Listov zaradi gostih dlačic ni priporočljivo pogosto močiti.
Posebnost:
Najbolj prepoznavna je po izjemno mehkih, srebrno belih in gosto dlakavih listih, zaradi katerih ima skoraj žameten videz.
Razvije velik odebeljen podzemni oziroma delno nadzemni gomolj, v katerem shranjuje vodo in hranila.
V času aktivne rasti lahko razvije atraktivne cevasto oblikovane oranžne do rdečkasto oranžne cvetove.
Gre za sezonsko rastočo rastlino, pri kateri je zimsko obdobje mirovanja normalen del življenjskega cikla.
Jeseni oziroma pozimi lahko listi in nadzemni deli popolnoma odmrejo, rastlina pa ostane živa v gomolju.
Ko rastlina preide v mirovanje, zalivanje močno zmanjšamo oziroma skoraj popolnoma prekinemo.
Spomladi se ob višjih temperaturah in daljšem dnevu iz gomolja ponovno pojavijo novi poganjki.
Kljub trgovskemu poimenovanju »cactus« ne gre za pravi kaktus, temveč za gomoljasto rastlino iz družine Gesneriaceae.
Obdobje mirovanja:
Po koncu rastne sezone začnejo listi postopoma rumeneti, se sušiti in lahko popolnoma odpadejo.
To je naraven pojav in ne pomeni, da je rastlina propadla.
Med mirovanjem naj bo gomolj večinoma suh, saj je takrat posebej občutljiv na prekomerno zalivanje.
Rastlino lahko med mirovanjem hranimo na svetlem ali nekoliko manj svetlem, suhem mestu pri približno 15–20 °C.
Ko se spomladi pojavijo prvi novi poganjki, začnemo postopoma ponovno zalivati.
Težave in bolezni:
Najpogostejša težava je gnitje gomolja in korenin zaradi prekomernega zalivanja.
Mehak ali potemnel gomolj lahko kaže na začetek gnitja.
Rumenenje in odpadanje listov med rastno sezono je lahko posledica prekomernega zalivanja ali premalo svetlobe.
Sušenje listov ob koncu rastne sezone je običajno normalen znak začetka mirovanja.
Dolgi, šibki in manj gosto olistani poganjki so lahko posledica pomanjkanja svetlobe.
Pri zastajanju vlage na gosto dlakavih listih se lahko pojavijo glivične bolezni.
Škodljivci:
Pršice
Vataste uši
Kaparske uši
Listne uši
Razmnoževanje:
Najpogosteje jo razmnožujemo s semeni.
Mlade rastline sčasoma razvijejo značilen odebeljen gomolj.
Možno je tudi razmnoževanje s potaknjenci mladih poganjkov, vendar je uspešnost lahko manjša kot pri razmnoževanju s semeni.
Za kalitev in razvoj mladih rastlin potrebujemo toplo, svetlo in enakomerno vlažno okolje.
Rastline so naprodaj brez okrasnega lončka. Slike so simbolične – vsaka rastlina je unikat in se lahko razlikuje po višini, velikosti gomolja, številu in velikosti listov ter intenzivnosti srebrno bele obarvanosti.
8
