Zelo dekorativna in nenavadna praprot Platycerium bifurcatum 'Compact', znana tudi kot jelenova praprot oziroma »staghorn fern«, izstopa po značilnih razvejanih listih, ki spominjajo na jelenje rogovje. Sorta 'Compact' ima nekoliko bolj kompaktno rast, zato je primerna tudi za manjše prostore, viseče postavitve ali gojenje na lesenih oziroma plutovinastih podlagah. S svojim izrazito tropskim videzom je prava posebnost med sobnimi praprotmi.
Nega:
Najbolje uspeva na svetlem mestu z veliko indirektne svetlobe.
Močnemu neposrednemu soncu se izogibamo, saj lahko povzroči sušenje in ožige na listih.
Substrat naj bo zelo zračen in dobro odceden; primerna je mešanica lubja, mahu, kokosovih vlaken in nekoliko kakovostnega substrata.
Če je rastlina gojena na leseni ali plutovinasti podlagi, jo zalivamo oziroma namakamo, ko se mah in koreninski del večinoma osušita.
V loncu zalivamo, ko se zgornja plast substrata nekoliko osuši; zemlja naj ne bo nikoli dolgotrajno razmočena.
Ustreza ji višja zračna vlaga, približno 60 % ali več.
Dobro kroženje zraka je pomembno, saj zmanjšuje možnost gnitja in razvoja glivičnih bolezni.
Optimalna temperatura za rast je približno med 18 in 27 °C.
Ne mara hladnega prepiha in temperatur pod približno 12–15 °C.
V času aktivne rasti jo gnojimo približno na 4 tedne z zelo razredčenim gnojilom za zelene rastline ali praproti.
Posebnost:
Največja posebnost rastline so dve različni vrsti listov: zeleni, razvejani listi ter ploščati ščitasti listi ob osnovi rastline.
Zeleni listi so razdeljeni in spominjajo na jelenje rogovje, po čemer je rastlina dobila svoje ljudsko ime.
Ščitasti listi objemajo osnovo rastline ter pomagajo zadrževati vlago in organske snovi okoli korenin.
Ko ščitasti listi sčasoma porjavijo, jih ne odstranjujemo, saj gre za normalen in pomemben del rastline.
Sorta 'Compact' ima običajno krajše in gostejše liste ter bolj kompaktno rast kot klasična oblika Platycerium bifurcatum.
V naravi raste kot epifit na drevesih, zato ne potrebuje težkega ali zbitega substrata.
Rastlino lahko gojimo v loncu, viseči košari ali pritrjeno na kos lesa, lubja oziroma plute.
Na spodnji strani odraslih zelenih listov se lahko pojavijo rjavkaste lise s sporami; to je naraven pojav in ne bolezen.
Težave in bolezni:
Rumenenje ali mehčanje listov je pogosto posledica prekomernega zalivanja.
Gnitje korenin in osnove rastline se lahko pojavi pri dolgotrajno mokrem substratu in slabem kroženju zraka.
Suhi in rjavi robovi listov lahko kažejo na prenizko zračno vlago ali pomanjkanje vode.
Blede ali rumenkaste lise na listih se lahko pojavijo zaradi premočnega neposrednega sonca.
Počasna rast je lahko posledica premalo svetlobe, prenizkih temperatur ali pomanjkanja hranil.
Rjavenje starejših ščitastih listov je normalen del razvoja rastline in ne pomeni, da rastlina propada.
Rjavkaste zaplate na spodnji strani odraslih listov so lahko trosi in jih ne odstranjujemo.
Škodljivci:
Kaparske uši
Vataste uši
Pršice
Tripsi
Razmnoževanje:
Najlažje jo razmnožujemo z ločevanjem stranskih poganjkov oziroma mladih rastlin, ki se razvijejo ob matični rastlini.
Ločujemo jih šele, ko imajo razvite lastne korenine in nekaj dobro oblikovanih listov.
Možno je tudi razmnoževanje s sporami, vendar je ta način precej počasnejši in zahtevnejši.
Mlade rastline po delitvi najbolje uspevajo v toplem okolju z višjo zračno vlago in veliko indirektne svetlobe.
Rastline so naprodaj brez okrasnega lončka. Slike so simbolične – vsaka rastlina je unikat in se lahko razlikuje po višini, širini, številu in razvejanosti listov ter obliki in velikosti ščitastih listov.
12
