Jajčevec Rania ima čudovite pisane ovalne plodove. Meso je sladko in skoraj brez semen. Plodovi so dolgi od 20 do 22 centimetrov in tehtajo do 500 gramov. Gre za zgodnjo sorto, ki je srednje bujne rasti ter je primerna za rast na prostem. Ob peki vpije precej manj maščobe kot običajne sorte. Idealen je za peko na žaru, pripravo omak ter musak.

Na voljo je sejana sadika v lončku premera 10,5 cm.

NEGA
Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika in paprike. Za visok in kakovosten pridelek je potrebno zemljišče dobro pognojiti. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo več dušika in kalija. Priporoča se globoka obdelava ter kakovostna priprava zemlje. Sadike sadimo na razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 50 - 60 cm v vrsti. Rastline jajčevca redno dognojujemo in po potrebi namakamo. Dobra oskrba z vodo je pomembna predvsem v času cvetenja in formiranju prvih plodov. Zaradi pomankanja vode odpadajo cvetovi in plodiči, slabše se razvijejo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni. V primeru, da ne uporabljamo zastirke (slama, pokošena trava, folija,...) redno odstranjujemo plevel. V zavarovanih prostorih lahko močnejše razvite rastline vršičkamo in tako uravnavamo rast ter oblikujemo grmičasto obliko. Tako dosežemo, da se plodovi hitreje in lepše razvijejo. Obiramo plodove, ki so lepo obarvani in imajo napeto in bleščečo kožo. Stari plodovi so ponavadi grenki in neokusni.

DOBRI SOSEDJE: grah, fižol, zelje, bob, žametnica, ognjič in kapucinka.
SLABI SOSEDJE: sorodne vrste iz družine razhudnikov krompir in paradižnik.

Slike rastline so simbolične in prikazujejo odraslo stanje sadike. Kupljena rastlina je mlada sadika in se medseboj lahko razlikujejo v velikosti, številu listov, stebel in cvetov. Vsaka je svoj unikat!