Jajčevec Galine ima ovalno okrogle plodove, dolge do 18 centimetrov, njihov okus pa je izjemen. Rastlina je močne in zdrave rasti, odlikuje pa jo reden in visok pridelek. Plodovi so dolgi do 18 centimetrov, v premeru merijo do 10 centimetrov. Uporabljamo jih za pripravo različnih jedi na žaru, lahko jih tudi ocvremo. Jajčevec je kompakten po svoji rasti, najbolje pa nam bo uspeval v rodovitni ter dobro odcedni zemlji.

Na voljo je sejana sadika v lončku premera 10,5 cm.

NEGA
Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika in paprike. Za visok in kakovosten pridelek je potrebno zemljišče dobro pognojiti. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo več dušika in kalija. Priporoča se globoka obdelava ter kakovostna priprava zemlje. Sadike sadimo na razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 50 - 60 cm v vrsti. Rastline jajčevca redno dognojujemo in po potrebi namakamo. Dobra oskrba z vodo je pomembna predvsem v času cvetenja in formiranju prvih plodov. Zaradi pomankanja vode odpadajo cvetovi in plodiči, slabše se razvijejo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni. V primeru, da ne uporabljamo zastirke (slama, pokošena trava, folija,...) redno odstranjujemo plevel. V zavarovanih prostorih lahko močnejše razvite rastline vršičkamo in tako uravnavamo rast ter oblikujemo grmičasto obliko. Tako dosežemo, da se plodovi hitreje in lepše razvijejo. Obiramo plodove, ki so lepo obarvani in imajo napeto in bleščečo kožo. Stari plodovi so ponavadi grenki in neokusni.

DOBRI SOSEDJE: grah, fižol, zelje, bob, žametnica, ognjič in kapucinka.
SLABI SOSEDJE: sorodne vrste iz družine razhudnikov krompir in paradižnik.

Slike rastline so simbolične in prikazujejo odraslo stanje sadike. Kupljena rastlina je mlada sadika in se medseboj lahko razlikujejo v velikosti, številu listov, stebel in cvetov. Vsaka je svoj unikat!