Jajčevec Bonica ima plodove, ki so ovalne oblike, temno vijolične, svetleče barve in dolgi približno 15 cm. Zgodnja sorta z obilnim pridelkom, ki zelo dobro uspeva tudi v nekoliko slabših pogojih. Priporoča se redno obiranje še 'sijočih' plodov, saj so takrat plodovi najokusnejši. Rastlina na splošno dobro prenaša bolezni ter ima zelo močno rast. V višino in širino rastlina doseže do 60 cm, najbolje pa nam bo uspevala na polnem soncu ter rodovitnih, vlažnih in dobro odcednih tleh.

Na voljo je cepljena sadika v lončku premera 12 cm.

NEGA
Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika in paprike. Za visok in kakovosten pridelek je potrebno zemljišče dobro pognojiti. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo več dušika in kalija. Priporoča se globoka obdelava ter kakovostna priprava zemlje. Sadike sadimo na razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 50 - 60 cm v vrsti. Rastline jajčevca redno dognojujemo in po potrebi namakamo. Dobra oskrba z vodo je pomembna predvsem v času cvetenja in formiranju prvih plodov. Zaradi pomankanja vode odpadajo cvetovi in plodiči, slabše se razvijejo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni. V primeru, da ne uporabljamo zastirke (slama, pokošena trava, folija,...) redno odstranjujemo plevel. V zavarovanih prostorih lahko močnejše razvite rastline vršičkamo in tako uravnavamo rast ter oblikujemo grmičasto obliko. Tako dosežemo, da se plodovi hitreje in lepše razvijejo. Obiramo plodove, ki so lepo obarvani in imajo napeto in bleščečo kožo. Stari plodovi so ponavadi grenki in neokusni.

DOBRI SOSEDJE: grah, fižol, zelje, bob, žametnica, ognjič in kapucinka.
SLABI SOSEDJE: sorodne vrste iz družine razhudnikov krompir in paradižnik.

Slike rastline so simbolične in prikazujejo odraslo stanje sadike. Kupljena rastlina je mlada sadika in se medseboj lahko razlikujejo v velikosti, številu listov, stebel in cvetov. Vsaka je svoj unikat!